Nobelova nagrada za mir v roke vodji venezuelske opozicije

Norveški Nobelov odbor je Nobelovo nagrado za mir podelil nekdanji venezuelski poslanki in vodji tamkajšnje opozicije Marii Corini Machado. Kot so navedli v obrazložitvi, so ji nagrado podelili za njeno neutrudno prizadevanje za spodbujanje demokratičnih pravic prebivalcev Venezuele in njen boj za pravičen in miren prehod od diktature k demokraciji.

"Nobelova nagrada za mir gre ženski, ki ohranja plamen demokracije v času naraščajoče teme. Nagrado prejema, ker je eden najbolj izjemnih primerov poguma v Latinski Ameriki v zadnjem času," so navedli na razglasitvi.

Kot je poudaril predsednik odbora za Nobelovo nagrado Jørgen Watne Frydnes, je bila Machado ključna povezovalna osebnost. "To je pravzaprav bistvo demokracije, naša skupna pripravljenost braniti načela ljudske vladavine, čeprav se ne strinjamo. V času, ko je demokracija ogrožena, je bolj kot kdaj koli prej pomembno braniti to skupno stališče," je dejal. Ob tem je poudaril, da je delo za demokracijo v Venezueli nevarno.

"Machado izpolnjuje vsa tri merila, ki jih je Alfred Nobel navedel v oporoki za izbor dobitnika Nobelove nagrade za mir. Združila je opozicijo v svoji državi. Nikoli ni omahovala v uporu proti militarizaciji venezuelske družbe. Neomajno je podpirala miren prehod v demokracijo," so še sporočili.

Venezuela se je iz relativno demokratične in uspešne države razvila v avtoritarno državo, ki zdaj trpi zaradi humanitarne in gospodarske krize. Večina Venezuelcev živi v globoki revščini, medtem ko se peščica na vrhu bogati. "Nasilni državni aparat je usmerjen proti lastnim državljanom. Skoraj osem milijonov ljudi je zapustilo državo. Opozicija je bila sistematično zatirana z manipulacijo volitev, pravnim pregonom in zapiranjem. Avtoritarni režim Venezuele tako izjemno otežuje politično delo," je opozoril odbor.

Pred volitvami leta 2024 je bila Machado predsedniška kandidatka opozicije, vendar ji je režim preprečil kandidaturo. Nato je na volitvah podprla predstavnika druge stranke, Edmunda Gonzaleza Urrutio.

Za prestižno nagrado je bilo nominiranih 338 posameznikov. Kdo vse je bil nominiran, v skladu s pravili ne bo znano še 50 let, vendar so nekateri predlagatelji objavili svoje nominirance. Tako je znano, da je bil med njimi tudi ameriški predsednik Trump, ki je prepričan, da si nagrado zasluži zaradi njegovih mirovnih prizadevanj. Norveški odbor se je sicer zadnjič sestal v ponedeljek, še preden sta strani dosegli dogovor o prvi fazi načrta za mir v Gazi, ki ga je predlagal.

Lani je nagrado prejela japonska organizacija Nihon Hidankyo, ki zastopa preživele žrtve napadov z jedrsko bombo v Nagasakiju in Hirošimi, za prizadevanja za prepoved jedrskega orožja.

Nobelove nagrade bodo kot vsako leto podelili 10. decembra v Oslu in Stockholmu na obletnico smrti švedskega kemika, inženirja in izumitelja dinamita Alfreda Nobela.